Nihče ni hotel tega najprej povedati na glas.
Nenavadni majhni predmeti so stali v ličnih vrstah po konferenčni mizi, medtem ko se je celotna pisarna skupaj pretvarjala, da jih nič ne moti. Bili so kovinski, vitki, nenavadno nežnega videza, z drobnimi konicami v obliki žlice, zaradi katerih so se zdeli nekako medicinski. Nobena embalaža ni pojasnjevala, kaj so. Priložena niso bila nobena navodila. Le veselo obvestilo vodstva o “majhnem darilu v znak zahvale” in nato tišina – tista neprijetna vrsta, ko vsi čakajo, da bo kdo drug razrešil skrivnost.
Sprva so se ljudje živčno smejali.
En zaposleni je enega previdno dvignil med prstoma, kot da bi lahko aktiviral nekaj nevarnega. Drug je pomežiknil v ukrivljen konec in namignil, da je videti kot miniaturni kirurški instrument. Nekdo zadaj je zašepetal: »Prosim, povejte mi, da to ni za nego kože.« To je stvari samo še poslabšalo. Nenadoma se je soba napolnila s teorijami, od absurdnih do zelo zaskrbljujočih.
Majhne vilice za fondue.
Elektronska orodja.
Dodatki za koktajle.
Akupunkturne naprave.
🔥 Nadaljujte z branjem 👇 Naslednja stran
